Jamajka im aživahno in bolečo zgodovino, ki so jo povzročili evropski osvajalci. Kolumb je na otoku prvič pristal leta 1494, ko je tu živelo okoli 100.000 miroljubnih Arawak Indijancev, ki so sem prišli okoli leta 700. Španski priseljenco so začeli prihajati leta 1510, gojili so govedo in pujse, uvedli pa so dve usodni stvari: sladkor in sužnje. Do konca 16. stoletja so Arawaki izginili zaradi bolezni in tiranije.
Leta 1654 je slabo oboroženi angleški ladji, polni slabičev in goljufov, spodletel napad na Hispanolo, zato je napadla Jamajko in jo zavzela. Ko je zacvetela trgovina s kokosom, kavo in sladkorjem, je bil otok vedno bolj naseljen. Ker pa je bila Anglija neprestano v vojni s Francijo ali Španijo, so Jamajki vladali pirati, politični begunci in pobegli kaznjenci, ki so življenje posvetili piratskim napadom na španske ladje. Glede na trenutno politično stanje jim je Anglija enkrat pomagala, drugiča pa jih je preganjala. Situacijo so zaostrovale vstaje sužnjev, leta 1739 je Jamajka končno dosegla samostojnost.
Še vedno pa so prihajali novi sužnji za mučno delo na sladkornih plantažah. Da bi jim vlili strahospoštovanje, so jih strahotno mučili. Deželo so pretresali neprestani upori, predvsem po ameriški vojni za neodvisnost in francoski revoluciji, vse pa so hitro in nasilno zadušili. Leta 1834 so končno suženjsko delo opustili, prehod na novi, plačilni sistem, pa je povzročil zmedo. Osvobojeni sužnji so stradali s simboličnimi plačami, vsa moč pa je ostala v rokah belcev, saj so lahko volili le lastniki posestev. Mulati so dobili državljanske pravice leta 1830 in so se kmalu začeli upirati sistemu. Ko so morske blokade med ameriško vojno povzročile lakoto in pomanjkanje, je zavrela vstaja Morant Bay, ki jo je vodil črni baptist Paul Bogle. Guverner Eyre je ustavo kruto zadušil, voditelje je obesil, usmrtil je na stotine upornikov in porušil njihove domove. Ta krutost je odmevala po Angliji, zato so Eyru sledili bolj liberalni guvernerji.
Gospodarstvo, ki je temeljilo na izvozu banan, je močno prizadela gospodarska kriza v 30. letih tega stoletja, med 2.svetovno vojno pa so si spet opomogli z izvozom hrane v Anglijo. Splošno volilno pravico so uvedli leta 44, tri leta pozneje pa so dobili popolno avtonomijo. Prva politična stranka je bila Ljudska narodna stranka (PNP), ki je vodila politiko proti demokratičnemu socializmu. Zaradi slabe gospodarske situacije so bili ljudje nezadovoljni, prišlo je do spopadov med PNP in Jamajško delavsko stranko (JLP) v 70. letih. ZDA je vodila sovražno politiko do socialistično usmerjene Jamajke, ko se je ta začela povezovati še s Kubo, je CIA izdelala načrte za zrušenje vlade. Umaknili so svoj denar, turizem je zamrl in Jamajka se je znašla v hudi krizi. Pred volitvami leta 80 je umrlo skoraj 700 ljudi, na oblast pa je prišla JLP z Edwardom Seago. Ta je obnovil gospodarstvo, pretrgal vezi s Kubo in navezalstike z ZDA. |
 |
|
|
|
|
|
|
|
 |
Ime: Jamajka |
|
|
Površina: 11.425 kv. kilometrov |
|
|
Gl. mesto: Kingston (680.000 prebivalcev) |
|
|
Prebivalstvo: 3 milijoni |
|
|
Jezik: angleščina, kreolščina |
|
|
Valuta: jamajški dolar |
|
|
Čas: Slovenija - 6 ur |
|
|
Vere: 80% kristjanov |
|
|
 |
NAZAJ NA GL. STRAN |
|
|
|
